Tisto, kar je Borisa Gaberščika navdihovalo nekoč, ga navdihuje tudi danes. In to je "črni red", kot ga imenuje, v katerega se njegovi "predmeti" nezmotljivo postavijo kar sami, če se jim približa z iskrenostjo, spoštljivostjo, naklonjenostjo, nenasilnostjo in z zaupanjem. V takšnem predanem in posvečenem vzdušju je med "portretiranci" v kompoziciji jasno zaznati notranje življenje, dialoge in emocije.