Besedila
Nuša Smolič, Osvobojena oblika
Portreti Nuše Smolič so odprti procesi, ki odražajo večplastnost, fluidnost in minljivost človekovega obstoja ter zrcalijo subtilno dinamiko portretirančevih notranjih svetov. Zato barve, linije in poteze čopiča ne pripovedujejo zgolj o zunanjem videzu, temveč o notranjih procesih, s katerimi Nuša Smolič briše mejo med stabilnostjo in transformacijo, med figuro in abstrakcijo. S to razstavo umetnica naslavlja tudi prepoznavo prostora in časa, da nismo zgolj to, kar smo bili, temveč vse, kar smo sposobni postati.
Idrijski razgledi, LXIX 1-2, 2024, Mestni muzej Idrija, Muzej za Idrijsko in Cerkljansko
...kako se v plesu niti in klekljev, v lahkotnem prepletu in igrivem ritmu "življenja"porajajo čipke in kako te na fotografijah kontrastno prehajajo iz temine črnega ozadja na intenzivno muzejsko osvetlitev in se "vračajo" vanjo ter stapljajo z njo ... Kot so iz temačnih rovov prihajali rudarji na svetlobo belega dne - v svetlobo doma, k ženi, družini ... in odhajali nazaj, v "temo"...
Janez Korošin, Dekonstrukcija, rekonstrukcija, metamorfoza
Vsepovsod na fotografijah pa življenje hoče živeti! Vsemu navkljub gre dalje; pa čeprav skozi destrukcijo, rekonstrukcijo in metamorfozo. In kot zanjo pravi spletni slovar Fran, je metamorfoza pojav, ko dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko; spremembo in preobrazbo. Takšno metamorfozo je doživel tudi železobetonski dimnik aglomeracije, nekoč največje železarne na ozemlju Slovenije, ki ga za razliko od drugih, zidanih dimnikov niso podrli, da so na njem našli mesto simboli sodobne potrošniške družbe.
Tomaž Velechovsky, Moji ljudje mojega sveta, Ohranjanje raznolikosti pred uniformiranostjo
V slikoviti pokrajini zgradbo »Jantar Mantarjev«, številnih prostorskih planov in slikovitih perspektiv, različnih intenzitet svetlobe in sence, niansirane v finesah osvetljenosti in zatemnjenosti, igrivih grafizmih in kompozicijskih rezih ... se odločitve Tomaža Velechovskega, kdaj pritisniti na sprožilec fotoaparata, kot vedno dogajajo fokusirano, hipno, z občutkom, gotovostjo in z vizijo, tudi tisto, za katero pravi, da s svojimi posnetki prispeva drobce k ohranitvi prizorov in podob za takrat, ko bo naša »civilizacija« vse prekrila s stereotipi po naši podobi.
Pšenica Kovačič, Seizmologija vstopa v prostor in čas, Spenjanje fizične in metafizične sfere
Da je Pšenica Kovačič slikarka, oblikovalka, ilustratorka in risarka hkrati, je zagotovo prednost. Sinergija različnih znanj in pristopov njen umetniški navdih samosvoje, avtorsko in specifično formulira. Ilustratorkin slikarski občutek ter finesa za barve, njihove nianse in prelivnosti sta prepoznavna, navdihujoča in prisotna tudi v digitalnem koloriranju. Znanje in izkušnje iz oblikovanja je opaziti tudi v organiziranju kompozicije in prostora ... Prizore v ilustracijah bi, če bi hotela, lahko stilizirala v znak pa tudi v obliko stripa.
Tihomir Pinter, Oda Idriji
Glede na izkušnje Tihomirja Pinterja si je za vse potrebno vzeti čas, tudi za fotografiranje in portretiranje: da se osredotočimo in poglobimo, da ujamemo občutenje; da smo spoštljivi do omejitev in da do njih vzpostavimo razmerje, v katerem se poraja ustvarjalnost; da k srečanju z ljudmi pristopamo brez naglice, česar v današnji ihti s časom generalno in občutno primanjkuje. V skladu z njegovo življenjsko filozofijo in prepričanjem pa se da vedno in na vsakem mestu najti tudi kaj lepega, če le hočemo tako.
Franc Golob, slike iz cikla Klicanje pomladi (2009-2015)
Dela iz cikla Klicanje pomladi nas v veliki in prevladujoči meri nagovarjajo neposredno in elementarno. Kot bi prisostvovali kakšnemu geološkemu dogajanju iz Zemljine zgodovine ali pa individualnemu notranjemu procesu, kjer silna energija ostaja silovita, pa čeprav le na prvi pogled v manjših proporcih.Kot bi šlo za transformacijo, preoblikovanje, rojstvo; v vsakem primeru za zelo burno in relativno glasno dogajanje, kjer se umiritev na sliki, razen redkih izjem, ne nakazuje niti je ni slutiti.
Urška Stropnik Šonc, Pikaste, pisane ... in Žlahtni odnosi
Hudomušne rešitve in poučna sporočila prevevajo simpatična otroška sproščenost, radost, radoživost, humornost in srčnost - v želji po razumevanju, sodelovanju, spopadanju s problemi, ki niso pometeni pod preprogo in iskanju rešitev. Zagotovo tudi od tod ilustratorkina odločitev za uravnotežene, čvrste in ubrane kompozicijske zasnove, živahnega, pestrega in dinamičnega kolorita.
Andrejka Čufer, Tankočutnice (pregledna razstava)
Čeprav je Andrejka Čufer dejavna na toliko likovnih področjih (kiparstvo, slikarstvo, risba, ilustracija, avtorska slikanica in grafično oblikovanje), jo med vsemi najbolj navdihuje prav unikatna knjiga, t. i. Artist's Book, knjiga umitnika/-ce, po kateri je tudi najbolj prepoznavna. S svojim edinstvenim pristopom, s katerim svoja poklicna področja povezuje iz mnogih aspektov, knjigo obravnava tudi kot kiparski objekt - od izdelave papirja, njegove reliefne strukture, vezave ...
Matjaž Stopar, Dela v nastajanju
Razstavljena dela so v nastajanju. So končana, vendar ne dokončana. Odprta ostajajo za nove ideje, koncepte, intervencije ... Miljiva so že sama po sebi, pravi njihov avtor Matjaž Stopar. Dokler so v njegovi lasti, si pridružuje pravico, da jih v skladu z novim konceptom spremeni, prilagodi, zavrže, uniči ... in če so prodana, vanje posega s privoljenjem lastnika. Kot primer dela v nastajanju je Matjaž Stopar na razstavi izpostavil kolaž velikega formata - portret znanstvenika Hermana Potočnika Noordunga, ki ga je likovno digitaliziral s fotografijami Luninih men.