Akvarele, ki jih je Metka Krašovec ustvarila v letih 2005 in 2010, bi lahko že v obdobju njihovega nastanka postavili kot ravnotežje takratnemu in prihodnjemu času. Lahko bi si jih izbrali za vzor tudi danes, kako se brez hektike, zbrano in zmerno odzivati na čas in njegove notranje zakonitosti. Manj, že pregovorno pomeni več in tudi v slikarkinih delih ni nič drugače. Manj ali nič atributov prisotnosti fizičnega izobilja, kot ga razumemo danes, več in še več duševne in duhovne radosti. Zaradi njiju vse, kar je odvečnega odpade, tudi oblačila. Ostaneta le gola resnica ter naša fizična in psihična golota, ki vse odkrijeta, vse razkrijeta ter ponudita vpogled v nove dimenzije, ki v naša dojemanja in razumevanja naseljujejo drugačne in predvsem osvobajajoče vsebine. Kaj vse so na svoji poti spoznanja morali doživeti "Adami in Eve", da so spremenili odnos in sram do golote in resnice ter obogateni z izkušnjami na novo naselili svoj in slikarkin raj!