Besedila

Franc Golob, slike iz cikla Klicanje pomladi (2009-2015)

Dela iz cikla Klicanje pomladi nas v veliki in prevladujoči meri nagovarjajo neposredno in elementarno. Kot bi prisostvovali kakšnemu geološkemu dogajanju iz Zemljine zgodovine ali pa individualnemu notranjemu procesu, kjer silna energija ostaja silovita, pa čeprav le na prvi pogled v manjših proporcih.Kot bi šlo za transformacijo, preoblikovanje, rojstvo; v vsakem primeru za zelo burno in relativno glasno dogajanje, kjer se umiritev na sliki, razen redkih izjem, ne nakazuje niti je ni slutiti.

Urška Stropnik Šonc, Pikaste, pisane ... in Žlahtni odnosi

Hudomušne rešitve in poučna sporočila prevevajo simpatična otroška sproščenost, radost, radoživost, humornost in srčnost - v želji po razumevanju, sodelovanju, spopadanju s problemi, ki niso pometeni pod preprogo in iskanju rešitev. Zagotovo tudi od tod ilustratorkina odločitev za uravnotežene, čvrste in ubrane kompozicijske zasnove, živahnega, pestrega in dinamičnega kolorita.

Andrejka Čufer, Tankočutnice (pregledna razstava)

Čeprav je Andrejka Čufer dejavna na toliko likovnih področjih (kiparstvo, slikarstvo, risba, ilustracija, avtorska slikanica in grafično oblikovanje), jo med vsemi najbolj navdihuje prav unikatna knjiga, t. i. Artist's Book, knjiga umitnika/-ce, po kateri je tudi najbolj prepoznavna. S svojim edinstvenim pristopom, s katerim svoja poklicna področja povezuje iz mnogih aspektov, knjigo obravnava tudi kot kiparski objekt - od izdelave papirja, njegove reliefne strukture, vezave ...

Matjaž Stopar, Dela v nastajanju

Razstavljena dela so v nastajanju. So končana, vendar ne dokončana. Odprta ostajajo za nove ideje, koncepte, intervencije ... Miljiva so že sama po sebi, pravi njihov avtor Matjaž Stopar. Dokler so v njegovi lasti, si pridružuje pravico, da jih v skladu z novim konceptom spremeni, prilagodi, zavrže, uniči ... in če so prodana, vanje posega s privoljenjem lastnika. Kot primer dela v nastajanju je Matjaž Stopar na razstavi izpostavil kolaž velikega formata - portret znanstvenika Hermana Potočnika Noordunga, ki ga je likovno digitaliziral s fotografijami Luninih men.

Barbara Gregurič Silič: Ne zamudite trenutkov!

Barbara Gregurič Silič se na področju fotografije tematsko posveča ulični fotografiji in fotografiji otrok, starih do 10 let, ki predstavljajo glavnino njenega opusa. Slogovno in avtorsko prepoznavnost njenih fotografij močno zaznamuje občutje, kot da so posnetki nastali v nekem drugem, preteklem času, na katerega opozarjajo kostumi otrok, ambienti, arhitektura, atributi otrok ter pogosto tudi njihove frizure. V pogledih njenih modelov zaznavamo neko posebno, drugačno milino, slutimo nekaj več, nekaj, kar je izza pogleda in onkraj izraza.

Jože Mečina, Na valu navdiha

Jože Mečina je oblikovalec številnih sprememb v svojem življenju. Navdahnjen od vedno novih izzivov se je v marsikatere od njih zavestno podal − tudi na različne službene poti, ki so ga prek številnih poklicnih zadolžitev vodile iz Avstrije v Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško in nazaj domov, na Koroško. A ves čas pomemben del njegovega življenja ostajata umetnost in kultura.

Alenka Spacal, Časopisna kultura

Plastelinčica in časopis je avtorska slikanica Alenke Spacal, ilustratorke, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz filozofije in doktorirala iz sociologije. Avtorska slikanica, za katero je napisala besedilo in ga ilustrirala, je peta po vrsti. Izšla je pri Bajalki, Zavodu za založništvo in umetnost pripovedovanja. Kot lahko preberemo na Bajalkini spletni strani, ime Bajalka izhaja iz bajke in bajanja, bajanje pa je star običaj, po katerem so otrokom vsak večer pripovedovali po tri pravljice in s tem magičnim obredom povzročili, da so se okoli hiše naredili trije železni krogi, ki so varovali mirni spanec otrok pred zlimi duhovi.

Intervju: Nuša Podgornik

Likovna dela, ki navdihujejo in bogatijo

Duhovita in hkrati resnična slikarkina izjava, ki jo lahko preberemo v njenem življenjepisu v zgibanki pa je, da živi in ustvarja v vesolju, katerega rdeča pika je na trenutke tudi Ljubljana. Pravzaprav ima še kako prav. Marsikdo bi lahko zase rekel podobno. Vsak človek je vesolje zase in prostor, kjer živi, mu predstavlja upanje za boljše in bolj izpolnjeno življene.

Lili Hribovšek, V.I.T.R.I.O.L.

Visita Interiora Terrae Rectificando Inveniens Occultum Lapidem

Mojca Fo, Preplavljeno z mesečino

... Kot bi se skozi prizmo eteričnosti reflektirali filozofija in psihologija življenja. Srečanja z njenimi pravljičnimi bitji nas navdajajo z mehkobo, eterično ljubeznijo in zaupanjem, pa tudi z veličastno in navdihujočo samostjo, ki nikakor ne pomeni osamljenosti. Opaža, da se v svetovih, ki jih ustvarja na platnu, papirju, lesu ..., pogosto najprej vse podre, vendar vedno znova tudi sestavi in vstane, kakor feniks, beli konji ... in da se vdih sreče vedno zgodi takrat, ko tisti optimistični in delujoči nekdo situacije zavestno prečisti in sestavi v polne plešoče celote ...