Besedila
Boris Gaberščik, Ordo ab chao, galerija Fotografija, Ljubljana 11. 5. - 10. 6. 2006
Tisto, kar je Borisa Gaberščika navdihovalo nekoč, ga navdihuje tudi danes. In to je "črni red", kot ga imenuje, v katerega se njegovi "predmeti" nezmotljivo postavijo kar sami, če se jim približa z iskrenostjo, spoštljivostjo, naklonjenostjo, nenasilnostjo in z zaupanjem. V takšnem predanem in posvečenem vzdušju je med "portretiranci" v kompoziciji jasno zaznati notranje življenje, dialoge in emocije.
Mediteranski svetilniki, Klavdij Tutta, monografija, april 2013
Četudi je Klavdij Tutta že mnogo let obdan z značilnim ambientom gorate in vodnate Gorenjske, ga je pokrajina Primorske, Goriške in Furlanske nižine v otoroštvu in mladosti tako globoko zaznamovala, da se zdi, da slikar svoj ustvarjalni navdih črpa prav od tam; iz svojevrtne svetlobnosti Beneške lagune in Tržaškega zaliva, primorskih ambientov in mediteranskega pejsaža. Odprti horizotni, prostranstva neba, odbleski in odsevi gladine morja, intenzivna barvitost spreminjajočih se odtenkov ...
Moč niti, galerija Alzaškega tekstilnega muzeja Husseren-Wesserlling, Francija, 2010-2011
V razstavnih prostorih Alzaškega tekstilnega muzeja Husseren-Wesserling v Franciji se predstavlja pet slovenskih ustvarjalk različnih generacij, delujočih v različnih tekstilnih tehnikah, ki jim osnovo raziskovanja in navdiha v prostoru predstavlja prav vlakno in nit. Četudi prihajajo z različnih poklicnih in izoobrazbenih področij Univerze v Ljubljani (arhitektura, slikarstvo, oblikovanje tekstilij in oblačil), je za vseh pet ključni dejavnik pri oblikovanju identitete prostora prav njegovo soustvarjanje in poseganje vanj.
Jože Slak, Okostja, Galerija Božidar Jakac, nekdanja samostanska cerkev, Kostanjevica na Krki, 25. 5. - 26. 8. 2007
V začetku je bila beseda in beseda ni imela pomena, ker je bila tam pred vsemi, celo pred bogom, pove umetnik: " Kot čista luč, praznina, popek, konec ..." Kot je bela slika Jožeta Slaka na beli steni Kostanjeviške cerkve nekdanjega cistercijanskega samostana varovana s svojim 'pozitivom', z osrednjo apsidalno oltarno podobo, jo napoveduje in odzvanja hkrati. Druži jo ista nevidna risba, isti prostor, isto sonce, a v njen manifestirani zemeljski del, 'negativ' se je zarezala ozka in jasna cezura, jo vzdolžno prerezala na dve polovici in ločila levo od desne strani.